sobota, 29. avgust 2015

Uradni trening za 2. Alive Step Up

Tek po stopnicah na najvišjo stavbo v Sloveniji predstavlja velik izziv. 20 nadstropij in 459 stopnic. V sklopu edinstvenega teka na Kristalno palačo bodo v naslednjih mesecih potekali treningi teka po stopnicah. 
Treningi potekajo od 3. februarja dalje
Termini: torki in četrtki ob 19:00
Akcijska Cena: 48€ [2x/teden, 8 treningov na mesec], do razprodaje mest
Cena zajema: Kondicijski plan, mesečno karto, nadzor trenerja
Lokacija: Vadbeni Studio Alive in zunanja okolica (tudi Kristalna palača)
Več info. o treningu: Alive Step Up kondicijski trening
Prijavi se na: info@alive.si.
Do novembra je še daleč zato bodo treningi razdeljeni v tri trenažne cikle. Vabljeni vsi, ki si želite izboljšati svojo tekaško kondicijo. Ne oklevajte, pridite in skupaj z nami testirajte stopnišče najvišje stavbe v Sloveniji.
Se vidimo!

Kaj so cilji/spremembe vadbe za moč?

Običajni cilji treningov so spremembe. Spremembe obnašanja in funkcioniranja vse v želji po doseganju boljših rezultatov. Ob tem pa se moramo zavedati, da vsaka oseba reagira drugače. Nekateri imajo na isti trening večji, drugi manjši odziv. Adaptacijsko okno, znotraj katerega deluje posameznik je pri vsakem različen. Tako velikokrat obvelja rek, da načrtovanje treningov ni le znanost, temveč v veliki meri tudi umetnost. Velikokrat se namreč izkaže, da se trener pri načrtovanju dostikrat naslanja v prvi fazi na svoje znanje, nato pa sledijo izkušnje. Na podlagi teh pa nato vsakemu športniku prilagodi zanj potreben program. Odziv športnika na trening je v končni fazi odvisen od genotipa. Pri vadbi povečanja mišične mase pridemo do meje, ki jo postavljajo hormoni in njihovi odzivi, poleg vsega pa veliko zavisi tudi od struktur mišičnih vlakenj posameznika. Osebe, ki imajo večji delež hitrih mišičnih vlakenj imajo več možnost, da bodo pridobile več mišične mase.
Včasih je pri rekreativcih veljal rek: “Delaj čim več, tem boljše bo.”
Med osebnimi trenerji prevladuje danes mišljenje: “Optimalno območje je boljše kot maksimalno.”
Kaj pa lahko vadba za povečanje moči spremeni?
En del je povečevanje mišične mase - hipertrofija. Ta povzroča povečanje debeline mišice in povečanje števila mišičnih vlaken - hiperplazija (5 %). Nova vlakna nastanejo iz satelitskih celic. Teh pa je dejansko malo. Mišična vlakna se delijo na hitra mišična vlakna tipa II in pa počasna mišična vlakna tipa I.
V praksi bi to pomenilo:
Bodybuildarji imajo pretežno vlakna tipa I, pri atletih metalcih pa prevladujejo vlakna tipa II. Kako pa je to možno, ko pa atleti ravno tako trenirajo po bodybuilding metodah? Glavna razlika je v tem, da atleti po določenem obdobju (2-3 mesecih) pričnejo s treningi aktivacije, vedno bolj se vključuje tudi tehnični trening in pa trening motivacije. S treningi aktivacije se začnejo na novo ustvarjena počasna mišična vlakna spreminjati v hitra mišična vlakna. Rezultat treninga je, da imamo na koncu več hitrih mišičnih vlaken kot pa smo jih imeli pred obdobjem hipertrofije.
Pomembno je tudi dejstvo, da se pri vadbi za moč zmanjša kapilarna gostota. Tako je pri bodybuilderjih kapilarna gostota manjša kot pa pri netreniranih ljudeh. S tem se število mitohondrijev zmanjša (to je tisti del, v katerem nastaja aerobna energija). Torej trening moči, ki povzroča zakislitev, uničuje mitohondrije. Če potrebujemo aerobno zadevo je ta način treninga napačen. Takrat raje izvajamo malo število ponovitev, vendar ne v lokalnih izvedbah. Teh se izogibamo.
Upoštevati moramo, da kreatin fosfokinaza krajša vadbo za moč, vpliva na kreatin fosfat (se poveča) in glikogen (se poveča).
Vir:
Gams, B., 
Izpiski iz predavanja prof. dr. Vojko Strojnik, prof. šp. vzg. 

Akutni zvin

Akutni zvin gležna je najpogostejša športna poškodba (njegova pogostost je od 14% - 25%). Ob poškodbi tetiv in kosti so najbolj (80%) prizadete vezi gležnja. Lateralni ligamentarni kompleks na skočnem sklepu so tri vezi, od katerih je najpomembnejša sprednja talofibularna vez, kjer je pogosto čutiti tudi bolečino.
Etiologija zvina gležnja zajema dva glavna vzroka. Prvi je nepravilni, navznoter obrnjen položaj stopala pri dotiku s podlago, drugi pa zapoznela reakcija mišic zunanje strani goleni pri veliki hitrosti. Inverzijski zvini nastanejo najpogosteje pri športih z veliko spremembe smeri in dinamike, kot so košarka, nogomet, rokomet, odbojka pa tudi pri teku in skokih. Predispozicije ali dejavniki tveganja za zvin gležnja so zunanji in notranji. K zunanji prištevamo nepravilno stopnjevano intenzivnost in količino vadbe, opuščanje ogrevanja pred telesnimi aktivnostmi, nepravilno športno obutev, spremembo podlage, napačno športno tehniko ...
Med notranje dejavnike tveganja pa lahko uvrstimo anatomske nepravilnosti sklepov, mišično neravnovesje v gležnju, generalizirano ohlapnost vezi, zgodovino prejšnih poškodb, majhno sposobnost ohranjanja ravnotežja na eni nogi, preveliko telesno težo.
Zvin gležnja razdelimo glede na resnost poškodbe, ki poenostavljeno pomeni sposobnost obremenjevanja in stabilnost, v tri stopnje.
Velika večina zvinov (od 80% do 90%) se s primerno rehabilitacijo pozdravi neoperativno. Kljub temu lahko v 10% do 30 % ostanejo nekateri smptomi. Zlato pravilo obravnave RICE (počitek, led, kompresija in dvig uda) se v prvih dneh po poškodbi vedno bolj nagiba k funkcionalnemu zdravljenju z zgodnjo, obzirno mobilizacijo poškodovanega sklepa. Vodena mobilizacija pozitivno vpliva na metabolno dejavnost tkiva, sposobnost obremenjevanja in pospešeno proizvodnjo kolagenskih vlaken, zato se ta v prvih treh tednih po poškodbi, ko zorijo in oblikujejo končno brazgotino, orientirajo paralelno, s tem pa preprečijo atrofijo tkiva. Smer gibanja ne sme posnemati giba ob poškodbi.Imobilizacija sklepa je dovoljena samo od 24 do 48 ur po poškodbi, daljša ne, saj precej prispeva h kasnejši togosti sklepa, mišični atrofiji in izgubi ravnotežja.
V tej fazi s pravilno izbiro in kombinacijo različnih fizioterapevtskih ukrepov hlajenja, protibolečinske, lasarske, ultrazvočne ali magnetoterapije, prečne frikcije, kineziotapinga, terapevtskimi vajami in opornicami dosežemo željene rezultate. V veliko pomoč in v športnih krogih vedno bolj priljubljeni so tudi električni stimulatorji. Večina najnovejših aparatov, ki jih je zdaj mogoče dobiti v prosti prodaji, vsebuje vnaprej nastavljene programe. Z njimi lahko uspešno odpravljamo oteklino (program vaskularizacije), bolečino (različni programi TENS) in preprečujemo atrofijo mišic oz. povrnemo primerno mišično maso. Zavedati se moramo, da bolečina močno zmanjšuje sposobnost hotene mišične kontrakcije. Mišični elektrostimulator lahko doseže aktivacijo skoraj vseh mišičnih vlaken različnih tipov in v nekajkrat daljšem časovnem intervalu, kot je sposobna mišica sama, brez neželjenih stranskih učinkov.
Ko se končuje celjenje tkiva, se navadno vključijo tudi tako imenivani re-hab trening po poškodbi. V trening se vključujejo vaje primerne za zviti gleženj. To so  proprioceptivne vaje na gibljivi deski ali mehki nestabilni blazini. S tem izboljšamo občutek za ravnotežje in živčno-mišični nadzor skočnega sklepa. Po šestih tednih preidemo na polno gibljivost in moč tudi v smeri poškodbe ter postopno na polno športno dejavnost. Pogoj za zadnjo sta normalna gibljivost gležnja ter sposobnost za hojo in tek brez težav. Moč mišic, skočnega sklepa, sonožni poskok, poskok na eni nogi in cik cak poskoki naprej in nazaj morajo doseči vsaj 90% nivoja primerjalno z zdravo stranjo.
Viri:
Rusjan, M. (2010). O poškodbi in morebitni domači rehabilitaciji z elektro stimulacijo. Pridobljeno 10.2.2013, s http://bit.ly/12ZMAqV.

Bolečine v križu - Tipične poklicne bolezni poslovneža?

Kostno-mišična obolenja sodijo med najpogostejše z delom povezane zdravstvene težave v Evropi. Četrtina poslovnežev v Evropi se pritožuje zaradi težav s hrbtenico, skoraj četrtina jih poroča o bolečinah v mišicah. Kostno-mišična obolenja so velik problem saj prizadanejo zdravje delavcev ter povzročajo dodatne poslovne in socialne stroške evropskim podjetjem in državam. Poleg tega ovirajo delo, zmanjšujejo produktivnost in lahko povzročijo odsotnost od dela zaradi bolezni ali celo invalidnost.
Večina “poslovnih” bolezni je povezana z delom za računalnikom, ki človeka sili v nenaraven telesni položaj. Delo z računalnikom, ki traja več kot polovico delavnega časa, lahko zaradi ponavljajočih se gibov, statične napetosti mišic in nepravilnega položaja povzročijo sindrom CTD (cumulative trauma disorder), to je simptome in bolezni, predvsem hrbtenice in rok. Po podatkih iz raziskav se po pribljižno desetih letih takšnega dela pojavijo bolečine v vratu, ramenskih sklepih in ledvenem delu. Bolečine v križu so pri intelektualcih povezane predvsem z nepravilnim in čezmernim sedenjem. Da se ognemo bolečinam priporočamo terapevtsko vadbo za križ in hrbtenico.
Težave, ki nastanejo zaradi nepravilnega položaja hrbtenice rok med delom, se kažejo kot mravljinčenje, otrplost, pekoča bolečina in krči v vratnem in ledvenem delu hrbtenice, v plečih in mišicah ramenskega obroča. S časoma se lahko zaradi pomanjkanja gibanja in nepravilnega pritiska na medvretenčne plošče razvije tudi degeneracija medvretenčnih plošč. Medvretenčni prostori se v ledvenem predelu hrbtenice zaradi slabega položaja telesa začnejo nižati, to pa lahko privede do bolečine v križu, ki se širi v noge, tako se lahko sčasoma razvije zelo hudo obolenje.
Dolgotrajno sedenje vpliva na krajšanje telesnih mišic ter posledično na slabo telesno držo. Le ta vpliva na postavitev medvretenčnih diskov. Sile, ki delujejo na vretenca stiskajo medvretenčne diske. Posebna zgradba medvretenčnega diska zagotavlja večjo enakomernost obremenitve preko celotne stične površine z vretencem. Ključno vlogo pri tem opravlja jedro vretenca, ki je napolnjeno s tekočino in prenaša največji del obremenitve in ščiti vezivni obroč medvretenčnega diska (Slika 3).
Ko pride do spremembe normalne krivine, se kot med vretenci spremeni, kar pomembno spremeni obremenitev medvretenčnega diska. Največja sprememba je neenakomernost obremenitve, kjer se obremenitev stiskanja na eni strani močno poveča, na drugi pa pride do obremenitve na raztezanje (Slika 2).
Obremenitev ledvenega dela hrbtenice je tesno povezana s količino tekočine v sredici medvretenčnih diskov (Slika 4). Povečan pritisk (nad 100%) iztiska tekočino iz sredico, medtem ko pritiski manjši od 100% omogočajo vračanje tekočine nazaj v sredico. Večina dnevnih aktivnosti iztiska tekočino, kar se kaže v sušenju in tanjšanju medvretenčnih diskov. Tudi s starostjo postajajo medvretenčni diski vedno bolj suhi in tanki. Kot smo videli prej, to vpliva na njihovo sposobnost bolj enakomerne porazdelitve pritiskov na vretenca in zaščito vezivnega obroča.
Nasprotno, ustrezno spanje omogoča rehidracijo medvretenčnih diskov preko noči. Že prej smo omenili, da nam neaktivnost in daljše prisilne drže povzročajo krajšanje mišic. Kratke mišice pa so tisti krivci, ki nam zaradi nepravilne rotacije medenice onemogočajo rehidracijo medvretenčnih diskov. Posledica so bolečine v križu. 
Vir:
Strojnik, V. (2011). Kineziološki vidiki obremenitve hrbtenice. Pridobljeno 10.2.2013, s http://bit.ly/hDSI1A

Beljakovine v prehrani

Beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin in drugih metabolično aktivnih substanc. Beljakovine so pomembne, ker telo brez njih ne more rasti, niti se razvijati ali obnavljati. Potrebe po beljakovinah se s starostjo sicer spreminjajo, vendar jih človek nujno potrebuje vse življenje. Človek mora s hrano zaužiti devet nujno potrebnih (esencialnih) aminokislin: histidin, izolevcin, levcin, lizin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan in valin, ki jih je treba vnašati s hrano. Študije navajajo, da pride lahko pri prehrani brez histidina do zmanjšane koncentracije histidina v plazmi in do zmanjšanja sinteze hemoglobina.
Bogat vir beljakovin so živila živalskega izvora meso, ribe, jajca, mlečni izdelki, mleko (Slika 2). Tudi med živili rastlinskega izvora so nekatere vrste, ki vsebujejo več beljakovin, predvsem zrna stročnic (npr. fižol, grah, soja).
Potrebe rastočega organizma po beljakovinah se določajo s potrebami vzdrževanja in potrebami rasti. Delež potreb po beljakovinah za rast pri celokupnih potrebah po beljakovinah pade z okoli 60% v prvem mesecu življenja na 11% v starosti 2 do 5 let. Referenčne vrednosti za otroke in mladostnike priporočajo minimalen dnevni vnos med 0,9 in 1,0 g beljakovin na kilogram telesne mase dnevno glede na starost. Eksperimentalno ugotovljene povprečne potrebe odraslih po beljakovinah z visoko biološko vrednostjo, kot so jajca, mleko, meso, ribe znašajo 0,6 g beljakovin na kilogram telesne mase na dan. Biološka vrednost beljakovin je razmerje med izkoristljivo in skupno količino prebavljenih in absorbiranih beljakovin. Ker pa z dnevno prehrano dobimo tudi beljakovine rastlinskega izvora, ki imajo v povprečju nižjo biološko vrednosti, je priporočen vnos beljakovin 0,8 g na kg telesne mase na dan. Vnos beljakovin naj bi predstavljal od 8 do 10% dnevnega energijskega vnosa glede na starostno skupino, toda ne več kot 20% dnevnega energijskega vnosa. Nekatere študije navajajo, da so potrebe po beljakovinah pri starejših osebah nekoliko višje kot pri mlajših odraslih. Ker pa trenutno še ni potrjenih znanstvenih dokazov, veljajo tudi za starejše osebe enaka priporočila kot za ostale neaktivne odrasle in sicer 0,8 g na kilogram telesne mase dnevno.
Novejše raziskave kažejo, da se potrebe po beljakovinah za telesno aktivne ljudi gibljejo okrog 1,2 g/kg telesne teže. Vendar tega podatka ne moremo jemati kot nekaj dokončno določenega. Kako se npr. stvari spremenijo, če želi aktivna oseba izgubiti maščobo / shujšati / preoblikovati telo? Raziskave – IN PRAKSA - namreč kažejo tudi, da je omejevanje skupne dnevne količine zaužitih ogljikovih hidratov za ta namen izredno učinkovita strategija. Če bi 60 kg težka oseba dnevno količino ogljikovih hidratov omejila na 100g in količino beljakovin in maščob pustila nespremenjeno, bi STRADALA. Edina racionalna rešitev v takem primeru je manjše povečanje količine maščob in precejšnje povečanje zaužitih beljakovin.
Beljakovine živalskega izvora najdemo v mesu (izbiramo puste kose mesa, perutnini pa odstranimo kožo), mesnih izdelkih, ribah, morskih sadežih, jajcih, mleku, sirih in skuti. Bogat vir beljakovin rastlinskega izvora so polnovredna žita in žitni izdelki, stročnice, oreščki in soja. Hranilne vrednosti beljakovinskih živil živalskega in rastlinskega izvora se med seboj dopolnjujejo in le skupaj v kombinaciji prinašajo visoko biološko vrednost in izkoristljivost. Povečan vnos beljakovin lahko obremeni presnovo, poveča porabo energije, zaradi specifičnega delovanja hranil in pospeši dehidracijo. Prevelike količine zaužitih beljakovin vplivajo na povečanje količine končnih metabolitov presnove beljakovin, kar obremeni delovanje ledvic, prav tako pa se poveča izločanje kalcija z urinom. Z naraščajočim uživanjem beljakovin prihaja do zmerne metabolične acidoze, kar lahko oslabi vzdrževanje skeletne mišične mase. Obstajajo pa tudi možne povezave med vnosom beljakovin in inzulinsko rezistenco. Prekomerno uživanje beljakovin živalskega izvora je povezano tudi z večjim vnosom nasičenih maščob. Potrebno je opozoriti, da so živila živalskega izvora pogosto bogata z maščobami, predvsem nasičenimi maščobnimi kislinami in holesterolom. Številne študije so pokazale, da dodaten vnos beljakovin, ki presega 2,5 g beljakovin na kg telesne mase na dan, ne povzroči povečanja mišične mase ali moči. Zgornja meja za odrasle, pri kateri ni pričakovati nezaželenih učinkov, je 2 g beljakovin na kg telesne mase na dan. Pomembno je, da se v prehrano vključijo kakovostne beljakovine, ki jih lahko organizem pri kakovostnem treningu bodisi tekaškem ali splošnem za zdravo telo,  učinkovito izrabi. Razgradnja telesnih beljakovin med naporom se veča, če so zaloge ogljikovih hidratov nizke.
Viri:
Hlastan Ribič, C. (2009). Uvod v prehrano Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje.
Vidmar, G. (2006). Potrebe po beljakovinah. Pridobljeno 10.2.2013, s http://bit.ly/YzZxAE

RTV Slovenija, oddaja Dobro Jutro

[Dogajanje iz tedna 1, 2, 3, 4]

V oddaji Dobro jutro poteka akcija “Tekma za zdravo življenje”. Naše delo in spremembe ste lahko spremljali v omenjeni oddaji vsak ponedeljek na RTV SLO 1. Kaj vse se je dogaja z našim kandidatom Domnom Kuraltom, pevcem skupine Calypso pa lahko v tedenskih poročilih spremljate tu.
Z objavami vam želimo prikazati naše principe in načine dela. Cilji so izbranega, športno neaktivnega vadečega, strokovno in postopno vpeljati v aktivni način življenja. S treningi in vadbo za zdravo telo želimo izboljšati Domnovo vzdržljivost v moči, saj kot pravi sam, se je v preteklih letih rad odpravljal na Šmarno goro. Višjih vrhov se do sedaj ni loteval.





Celotni team Alive (indoor in outdoor) bo v prihodnjih (skupno dvanajstih) tednih Domnu v popolno oporo. V začetku je potrebno vadečega spraviti v dober aktivni “pogon”. Uvodni kondicijski treningi se izvajajo v Vadbenem studiu Alive. Povdarek dela je na preventivi pred poškodbami, proprioceptivni vadbi in vadbi povečanja spolšne moči. V nadaljevanju se izvaja kombinacija notranjih in zunanjih treningov. Z zunanjo kombinacijo želimo naše delo popestriti, ter prikazati tisto pravo drugačnost, ki jo lahko posameznik z gibanjem in osebnim trenerjem v Alive training studiu tudi dobi. Domnu želimo odpreti širši pogled možnosti zunanjih aktivnosti. V teamu Alive si želimo, da vadečemu predstavimo različne športne aktivnosti, ki jih do sedaj še ni izkusil. S skupnim delom verjamemo da bomo dosegli naš cilj. Ta pa je spremeniti Domnov “life style” v gibanje, ki ga sami imenujemo Alive style.


Začetno stanje

Višina 181 cm
Teža 91 kg
Obseg okoli pasu 100 cm
Procentualni deleži maščob na območju:
- rok 22 %
- nog 24,7 %
- trupa 39,4 %
Skupni delež podkožne tolšče v telesu 31,6 %
Zastavljeni cilji
Domnu želimo spremeniti njegove življenske navade. Glavni cilj je Domna spodbuditi k aktivnemu življenju, njegov life style bo postal Alive style.
Posledice
Posledice doseženih naših ciljev, bodo privedle do dosega Domnovih ciljev - 10 kg.

Poročilo iz tedna 1

V prvem tednu smo uspešno opravili:
- tri testiranja: skeniranje telesa, testi maksimalne moči, test vzdržljivosti (2400m)
- tri uvodne treninge (ponedeljek, sreda, četrtek)
- pregled živil v bljižni trgovini. Domnu smo predlagali katerim živilom se naj izogiba, ter katere lahko zamenja s trenutnimi itd.
- predstavili smo rezulte - skeniranja telesa
Številčni premiki:
Telesna teža:
teden 1: 91 kg
Obseg pasu:
teden 1: 100 cm
Posebnosti preteklega tedna:
- slabost po prvem treningu (ponedeljek). Razlog - vadeči je opravil dopodanski trening brez da bi zaužil kakršna koli živila. Zaradi zmanjšanja sladkorja v krvi je prišlo do slabosti.


Debata po prvem zaključenem tednu, studio RTV Slovenija.

Poročilo iz tedna 2

V drugem tednu smo uspešno opravili:
- uspešno smo zaključili s pripravljalnim delom
- v dveh tednih smo opravili 6 notranjih treningov
- zaradi Domnove zavzetosti do treningov in dobrega odziva njegovega telesa smo naredili dodaten zunanji trening
- prvi teden je bil večji povdarek na moči, v drugem tednu smo postopno dodali trening vzdržljivosti.
- Povečala se je tudi tedenska poraba kalorij na treningih
Številčni premiki:
Telesna teža:
teden 1: 91 kg
teden 2: 88,3 kg

Obseg pasu:
teden 1: 100 cm
teden 2: 98 cm

Posebnosti preteklega tedna:

Vklop v oddajo Dobro jutro, Začetek tretjega tedna treningov.


Poročilo iz tedna 3

V tretjem tednu smo uspešno opravili:
- dva treninga moči in dva kardio treninga (1x zunanji in 1x notranji)  ter samostojne zunanje aktivnosti
- vsebina zunanjega treninga: tek v rahel klanec na mehki podlagi. Cilj treninga je bil postopno učenje tehnike teka (položaj stopal, kolena, drža trupa in položaj rok).
Številčni premiki:
Telesna teža:
teden 1: 91 kg
teden 2: 88,3 kg
teden 3: 87,3 kg
Obseg pasu:
Teden 1: 100 cm
Teden 2: 98 cm
Teden 3: 97,5 cm
Posebnosti preteklega tedna
- viden opazek slabše motivacije na ponedeljkovih treningih. Razlog je negativizem iz Domnovega okolja, saj je deležen rahlega posmeha in zbadljivk kot češ: "Ja kam pa hujšaš?".
- po ponedeljkovem treningu se je motivacija povrnila. Presenetil nas je s svojo zagnanostjo, saj se je zgodilo da se je odpravil na Šmarno goro tudi 2x v enem dnevu.
- notranje treninge izvaja zavzeto in "na polno".
- pri prehrani smo naredila majhen korak naprej iz 2-3 obrokov smo prišli na 4 dnevne obroke. Smo daleč od zadanega prehrambenega cilja, vendar ohranjamo postopnost, saj si želimo Domna naoučiti novih navad, ki pa niso dijetne.



Poročilo iz tedna 4

Četrti teden treningov je predvsem regeneracijske narave. V ponedeljek smo opravi vklop v oddajo Dobro jutro, nato pa so sledile samostojne zunanje aktivnosti. Ker je bil tudi čas prvomajskih počitnic je lahko Domen svoj čas v polni meri izkoristil in se posvetil svojim otrokom. 


















Vir:
Video, RTV Slovenija (2013). Oddaja Dobro jutro. Pridobljeno 24..4..2013, s http://bit.ly/10HhzTR.